Gorljivi plini se delijo na enojni gorljivi plin in mešani gorljivi plini, ki imajo značilnosti vnetljivosti in eksplozivnosti. Mejna koncentracija je enakomerna mešanica gorljivega plina in plina, ki podpira gorenje, ki povzroči eksplozijo v standardnih preskusnih pogojih. Plin, ki podpira gorenje, je lahko zrak, kisik ali drugi plini, ki podpirajo gorenje.

Meja eksplozije se nanaša na mejno koncentracijo vnetljivega plina ali hlapov v zraku. Najnižja vsebnost vnetljivega plina, ki lahko povzroči eksplozijo, se imenuje spodnja meja eksplozije; najvišja koncentracija pa zgornja meja eksplozije. Meja eksplozije se razlikuje glede na sestavine zmesi.

Med pogoste vnetljive in eksplozivne pline spadajo vodik, metan, etan, propan, butan, fosfin in drugi plini. Vsak plin ima različne lastnosti in meje eksplozivnosti.

Vodik

Vodik (H2)Je brezbarven plin brez vonja in okusa. Pri visokem tlaku in nizki temperaturi je brezbarvna tekočina, ki je rahlo topen v vodi. Je izjemno vnetljiv in lahko silovito eksplodira, ko se zmeša z zrakom in pride v stik z ognjem. Na primer, ko se zmeša s klorom, lahko eksplodira naravno na sončni svetlobi; ko se zmeša s fluorom v temi, lahko eksplodira; vodik v jeklenki lahko eksplodira tudi pri segrevanju. Meja eksplozivnosti vodika je od 4,0 % do 75,6 % (volumska koncentracija).

Metan

Metanje brezbarven plin brez vonja z vreliščem -161,4 °C. Je lažji od zraka in vnetljiv plin, ki se izjemno težko raztopi v vodi. Je preprosta organska spojina. Zmes metana in zraka v ustreznem razmerju bo eksplodirala, če naleti na iskro. Zgornja meja eksplozivnosti % (V/V): 15,4, spodnja meja eksplozivnosti % (V/V): 5,0.

Etan

Etan je netopen v vodi, rahlo topen v etanolu in acetonu, topen v benzenu in lahko v mešanici z zrakom tvori eksplozivne zmesi. Nevarno je, da se zgori in eksplodira, če je izpostavljen virom toplote in odprtemu ognju. V stiku s fluorom, klorom itd. povzroči burne kemične reakcije. Zgornja meja eksplozivnosti % (V/V): 16,0, spodnja meja eksplozivnosti % (V/V): 3,0.

Propan

Propan (C3H8), brezbarven plin, lahko v mešanici z zrakom tvori eksplozivne zmesi. Nevarno je, da se zgori in eksplodira, če je izpostavljen virom toplote in odprtemu ognju. Burno reagira v stiku z oksidanti. Zgornja meja eksplozivnosti % (V/V): 9,5, spodnja meja eksplozivnosti % (V/V): 2,1;

N-butan

n-butan je brezbarven vnetljiv plin, netopen v vodi, lahko topen v etanolu, etru, kloroformu in drugih ogljikovodikih. Z zrakom tvori eksplozivno zmes, meja eksplozivnosti pa je 19 %~84 % (večer).

Etilen

Etilen (C2H4) je brezbarven plin s posebnim sladkim vonjem. Topen je v etanolu, etru in vodi. Zlahka gori in eksplodira. Ko vsebnost v zraku doseže 3 %, lahko eksplodira in gori. Meja eksplozivnosti je 3,0–34,0 %.

Acetilen

Acetilen (C2H2)Je brezbarven plin z vonjem po etru. Rahlo topen v vodi, v etanolu in zlahka v acetonu. Zelo enostavno se vžge in eksplodira, zlasti v stiku s fosfidi ali sulfidi. Meja eksplozivnosti je 2,5~80 %.

Propilen

Propilen je brezbarven plin s sladkim vonjem v normalnem stanju. Je lahko topen v vodi in ocetni kislini. Zlahka eksplodira in gori, meja eksplozivnosti pa je 2,0~11,0 %.

Ciklopropan

Ciklopropan je brezbarven plin z vonjem po petrolejskem etru. Je rahlo topen v vodi in zlahka topen v etanolu in etru. Zlahka gori in eksplodira, z mejo eksplozivnosti 2,4~10,3 %.

1,3-butadien

1,3-butadien je plin brez barve in vonja, netopen v vodi, lahko topen v etanolu in etru ter topen v raztopini bakrovega klorida. Pri sobni temperaturi je izjemno nestabilen in se zlahka razgradi ter eksplodira, z mejo eksplozivnosti 2,16–11,17 %.

Metil klorid

Metilklorid (CH3Cl) je brezbarven, lahko utekočinjen plin. Je sladkega okusa in ima vonj po etru. Je lahko topen v vodi, etanolu, etru, kloroformu in ledocetni kislini. Zlahka gori in eksplodira, z mejo eksplozivnosti 8,1 ~17,2 %.