Vnetljiv plin je razdeljen na enovršen plin in mešan gorljiv plin, ki ima značilnosti vnetljivega in eksplozivnega. Mejna vrednost koncentracije enakomerne mešanice gorljivega plina in plina, ki podpira zgorevanje, ki povzroča eksplozijo v standardnih preskusnih pogojih. Plin, ki podpira zgorevanje, je lahko zrak, kisik ali drugi plini, ki podpirajo zgorevanje.

Meja eksplozije se nanaša na mejo koncentracije gorljivega plina ali hlapov v zraku. Najnižja vsebnost gorljivega plina, ki lahko povzroči eksplozijo, se imenuje nižja meja eksplozije; Najvišja koncentracija se imenuje zgornja meja eksplozije. Meja eksplozije se razlikuje glede na komponente mešanice.

Običajni vnetljivi in ​​eksplozivni plini vključujejo vodik, metan, etan, propan, butan, fosfin in druge pline. Vsak plin ima različne lastnosti in omejitve eksplozije.

Vodik

Vodik (H2)je brezbarven, brez vonja, brez okusa. Je brezbarvna tekočina pri visokem tlaku in nizki temperaturi in je v vodi rahlo topna. Je izjemno vnetljiv in lahko silovito eksplodira, ko se pomeša z zrakom in naleti na ogenj. Na primer, ko ga pomešamo s klorom, lahko naravno eksplodira pod sončno svetlobo; Ko je v temi pomešan s fluorom, lahko eksplodira; Vodik v valju lahko eksplodira tudi pri segrevanju. Meja eksplozije vodika znaša 4,0% do 75,6% (koncentracija prostornine).

Metan

Metanje brezbarven plin brez vonja z vrelišče -161,4 ° C. Je lažji od zraka in je vnetljiv plin, ki ga je izredno težko raztopiti v vodi. Je preprosta organska spojina. Mešanica metana in zraka v ustreznem deležu bo eksplodirala, ko naletite na iskrico. Zgornja meja eksplozije % (v/v): 15,4, spodnja meja eksplozije % (v/v): 5,0.

Etan

Etan je netopen v vodi, rahlo topen v etanolu in acetonu, topen v benzenu in lahko tvori eksplozivne mešanice, ko jih pomešamo z zrakom. Nevarno je kuriti in eksplodirati, če je izpostavljen toplotnim virom in odprtim plamenom. Izdelala bo nasilne kemične reakcije, ko je v stiku s fluorom, klorom itd. Zgornja meja eksplozije % (v/v): 16,0, nižja meja eksplozije % (v/v): 3,0.

Propan

Propan (C3H8), brezbarven plin, lahko tvori eksplozivne mešanice, ko se pomeša z zrakom. Nevarno je kuriti in eksplodirati, če je izpostavljen toplotnim virom in odprtim plamenom. V stiku z oksidanti silovito reagira. Zgornja meja eksplozije % (v/v): 9,5, spodnja meja eksplozije % (v/v): 2,1;

N.Butane

N-butan je brezbarven vnetljiv plin, netopen v vodi, zlahka topen v etanolu, etru, kloroformu in drugih ogljikovodikih. Tvori eksplozivno mešanico z zrakom, omejitev eksplozije pa 19% ~ 84% (zvečer).

Etilen

Etilen (C2H4) je brezbarven plin s posebnim sladkim vonjem. V etanolu, etru in vodi je topen. Enostavno je kuriti in eksplodirati. Ko vsebina v zraku doseže 3%, lahko eksplodira in gori. Omejitev eksplozije je 3,0 ~ 34,0%.

Acetilen

Acetilen (C2H2)je brezbarven plin z etrom vonjem. V vodi je rahlo topen, topen v etanolu in zlahka topen v acetonu. Izjemno enostavno je kuriti in eksplodirati, še posebej, če pride v stik s fosfidi ali sulfidi. Omejitev eksplozije je 2,5 do 80%.

Propilen

Propilen je brezbarven plin s sladkim vonjem v normalnem stanju. Z lahkoto je topna v vodi in ocetni kislini. Enostavno je eksplodirati in zažgati, meja eksplozije pa 2,0 ~ 11,0%.

Ciklopropan

Ciklopropan je brezbarven plin z vonjem po naftnem etru. V vodi je rahlo topen in v etanolu in etru zlahka topen. Enostavno je zažgati in eksplodirati, z omejitvijo eksplozije 2,4 ~ 10,3%.

1,3 butadiena

1,3 butadiena je brezbarven in brez vonja, netopen v vodi, zlahka topen v etanolu in etru ter topno v raztopini klorida. Je izjemno nestabilen pri sobni temperaturi in zlahka razgradi in eksplodira, z omejitvijo eksplozije 2,16 ~ 11,17%.

Metil klorid

Metil klorid (CH3CL) je brezbarven, zlahka utekočinjen plin. Okusi ima sladek in ima eter podoben vonj. Z lahkoto je topna v vodi, etanolu, etru, kloroformu in ledeniški ocetni kislini. Enostavno je kuriti in eksplodirati, z omejitvijo eksplozije 8,1 ~ 17,2%